Duhovna inteligenca

Že kar nekaj časa poznamo inteligenčni kvocient (IQ), tudi čustveno inteligenco (EQ) smo spoznali, v zadnjem času pa so strokovnjaki za menedžment odkrili še duhovno inteligenco (SQ). Rožni križarji vse omenjene inteligence poznajo, vendar jih razumejo drugače.

Da je človek več kot razum in občutki, so spoznali tudi gospodarstveniki in obstoječima inteligencama dodali še tako imenovano duhovno inteligenco. Seminarje duhovne inteligence vodijo trenerji (coachi), coaching (trening vodenja in samovodenja) je celo ena od študijskih smeri na vodilni evropski poslovni šoli (MBA), na švicarski univerzi v St. Gallenu. Tam se lahko menedžer za 67 tisoč švicarskih frankov poldrugo leto izobražuje in uči razvijati svojo duhovno inteligenco. Udeležba naj bi zagotavljala uspeh, ki vključuje tudi večje prihodke.

Osmišljena nadgradnja

IQ določa zmogljivost človekovega razuma, EQ zmožnost zavestne uporabe čustev in empatije, SQ (duhovno inteligenco) pa mnogi trenerji vodenja in samovodenja označujejo kot „osmišljeno nadgradnjo“, katere značilnost je usmerjenost. Gre za zmožnost, da človek zavoljo višjega cilja zastavi lastne interese in deluje v dobro vseh ljudi – lastnost, na katero je gospodarstvo v zadnjih desetih letih bolj ali manj pozabljalo.

Trening temelji na prepričanju, da premore vsak človek duhovno inteligenco, ki jo z vajo lahko aktivira in izuri. Navajajo ugotovitev, da že pri majhnem otroku zaznamo nesebičnost in altruizem. Otrok hoče npr. odraslemu pomagati odpreti težka vrata, čeprav sluti, da njegova moč ne zadošča za pomoč. Zaenkrat znanost še ne nima priznanega testa, s katerim bi kakor pri inteligenčnem kvocientu dokazala ali izmerila duhovno inteligenco. Temi se poskuša približati z vprašalniki. Na vprašanje: »Recimo, da zadenete na lotu milijon evrov – kaj boste naredili z njimi?« lahko vprašani izbira med tremi odgovori: lahko bi koga obdaroval; ne ve, kaj bi storil; kupil bi si drage stvari. Vprašanja delujejo precej površinsko, dozdeva se, da je duhovno inteligenco težko ugotavljati teoretično. V praksi je lahko vse drugače. Duhovna inteligenca se prej izrazi v spontanem delovanju kakor za »zeleno mizo«.

Védenje duše

Nekateri trenerji označujejo duhovno inteligenco kot »védenje duše«, s čimer že določijo sedež omenjene inteligence. Kdor ima torej (ne da bi se pretvarjal) do neke mere odprt dostop do svoje duše, lahko aktivira moč duhovne inteligence. Nekdaj so tej dušni sili – veri – rekli „poduhovljeno ali Bogu všečno življenje“. Kar je bil včasih izraz poti znotraj neke religiozne skupnosti, je danes udeležba na seminarju o duhovni inteligenci, delavnici o energijah ali konec tedna z jogo. Ravno moč vere je tista, ki jo gospodarstvo uporablja za doseganje ciljev, posameznik pa za uresničitev socialnih in etičnih predstav. Na ta način želi človek v tem svetu voditi stvari k dobremu in svoje védenje uporabljati za blagor sveta. Vendar je to zgolj védenje duše, ki je usmerjena k zemlji in se tudi hrani s silami vidnega sveta.

Sila, ki pelje iz tega sveta

Za dušo, usmerjeno k duhu, se pomen duhovne inteligence popolnoma spremeni. Taka duša hrepeni po nečem, kar ne obstaja v vidnem svetu. Ne išče več v vidnem svetu, z njim je tako rekoč zasičena, zato se lahko poveže s silo, ki ne izhaja iz te narave.

Takšna duša išče silo prvobitnosti, silo izvora, ki se je ne dá uporabiti za cilje v tem svetu, saj se sila v tem primeru razprši, izpuhti. Gre za silo, ki pelje iz tega sveta in deluje temeljno – človeka želi prenoviti, v njem zahteva lasten prostor. Želi, da se ego zmanjša, slednji pa mora biti pripravljen narediti prostor zanjo. In to je po pojmovanju rožnih križarjev izvorna religija (lat. religare – povezati)!

Človek – gnostik

Če duša ni več usmerjena na ta svet, se v srcu odpro vrata, povezava z izvorom. Obudi se védenje iz prve roke, duhovna inteligenca. Preko duše je človek deležen izvorne sile, z njo je povezan. Vedno znova lahko zasluti drobec Božjega načrta in si prizadeva po njem živeti. Je gnostik, človek, ki stremi po znanju iz prve roke (starogrško gnostikos – nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje).

Človek – hermetik

Iz gnostika se lahko razvije hermetik, človek, ki živi iz izvorne sile; človek, ki živi in deluje iz Božjega duha. Pojem hermetik se navezuje na Hermesa Trikratvelikega in na prastare hermetične spise. Hermetik dela v dobro tega sveta, vendar svojega znanja in moči ne uporablja za spreminjanje sveta v raj na zemlji. Neopazno razširja okoli sebe mir, saj skozenj teče izvorna sila in priteka v ta svet.

Duhovna inteligenca se torej izraža na različnih ravneh. Človek se lahko poveže s silo vere in jo uporabi za vidni svet, lahko pa se naravna na izvorno silo, starejšo od tega sveta, in iz tega izvira živi.

CAPTCHA
Diese Frage soll sicherstellen, dass Sie ein Mensch und keine Maschine sind:
Image CAPTCHA
Enter the characters shown in the image.