Alkimija – pot k notranjemu zlatu

Alkimija predstavlja eno najzgodnejših vej naravoslovne znanosti. Razvila se je pod vplivom aleksandrijske šole v Egiptu, kje so se združevale stare in nove ideje v edinstveno sintezo misli, ki v delih Tabula Smaragdina in Corpus Hermeticum  razkriva  nekakšne filozofske in duhovne temelje Človeštva in Kozmosa.

Za Evropo je pomembna njena latinska faza iz začetka 13. stoletja, kjer se je s prevodi arabskih del v Španiji in na Siciliji postopoma širila na sever in zahod.

Zanimanje za alkimijo na Slovenskem sega v 15. in 16. stoletje. Dokaz za to so dela in spisi  Istrana Petra Bona, Barbare Celjske, rodbine Valvasorjev in nenazadnje Janez Friderika pl. Raina, ki je v virih zabeležen kot prvi slovenski alkimist.  Nedvomno se za prestolnico alkimije na Slovenskem šteje grad Strmol. Na Idrijskem so zadnji alkimisti – samostanski menihi – prenehali z delovanjem v 18 stoletju. Širše v Evropi pa je ostala živa praksa, dokler je ni izrinila današnja kemija. Tem dejstvom v prid govori tudi ugotovitev, da še ne poznamo formule, kako iz svinca pridobiti zlato.

Alkimiji lahko danes pripišemo velik pomen na izoblikovanje zahodne ezoterične misli,  naravoslovne znanosti, predvsem kemije in nenazadnje del C. G. Junga in njegove psihoanalize. Je vir navdiha za duhovne iskalce, saj s svojo skrivnostnostjo priteguje, da jo raziščemo.

Iz navedenega ugotavljamo, da šele sprememba vrednotenja alkimije odpre prostor k sodobni obravnavi, ki alkimijo vidi kot skrivni simbolni jezik posvetitve, ki so ga razumeli le redki.

Na večeru se bomo pogovarjali o treh izkušnjah srečanja z alkimijo. Govorili bomo o alkimiji v Pragi, alkimistični simboliki v delih Harry Potter in o alkimistični peči kot prostoru, kjer se dogaja proces preobrazbe.  

Morda nam trditev srednjeveških mislecev, da je alkimija Ars magna, kraljevska umetnost, po tem srečanju ne bo več tako tuja.

Prisrčno vabljeni.

Datumi

Novo mesto