… višje se vzpenja pohodnik na goro, težji je korak, plitkejše je dihanje…

Večinoma radi zahajamo v naravo in gore, katere so ljudi vedno privlačile s svojo misterioznostjo, veličino in lepoto, pa tudi z nedosegljivostjo. Gore so poleg zunanje lepote opisane tudi kot prispodoba za notranjo pot človeka, iskalca večne resnice. Poglabljanje v duhovne razsežnosti duše je kakor potovanje iz dolin obilja in udobja na strmo goro. Cilj poti je že zapisan v srcu, hrepenenje po svobodi nas povleče na pot, že prvih nekaj korakov po poti pa nam dodobra spremeni pogled na okolico.