Začetki šole Lectorium Rosicrucianum (LRC) segajo v leto 1924, ko sta na Nizozemskem pričela delovati duhovna voditelja brata Leene. Zdaj deluje LRC v petdesetih državah po svetu.

Začetki šole Lectorium Rosicrucianum (LRC) segajo v leto 1924, ko sta na Nizozemskem pričela delovati duhovna voditelja brata Leene. Zdaj deluje LRC v petdesetih državah po svetu.

Temelji šole Lectorium Rosicrucianum so bili položeni leta 1924, ko sta se brata Zwier Willem Leene (1892–1938) in Jan Leene (1896–1968) pridružila združenju Het Genootschap Rozekruisers, nizozemski organizaciji Rosicrucian Fellowship (Oceanside, Kalifornija, ZDA), ki jo je leta 1909 ustanovil Max Heindel . Brata sta v združenju hitro dobila pomemben položaj in leta 1929 prevzela vodenje organizacije.

Naslednje leto se jima je pridružila Henriette Stok-Huizer (1902–1990). Začelo se je skupno duhovno iskanje, ki je leta 1935 botrovalo odločitvi za duhovno pot z lastno skupino, neodvisno od organizacije Rosicrucian Fellowship.

Ponovna objava klasičnih rožnokrižarskih manifestov

Leta 1935 sta brata Leene skupaj s Cor Dammeom v londonski Britanski knjižnici odkrila pozabljene manifeste klasičnih rožnih križarjev iz 17. stoletja. Rokopise sta skrbno prevedla v holandščino, jih leta 1936 objavila pod naslovom Knjiga M ter tako duhovne zaklade približala bralcem dvajsetega stoletja. Nekaj let kasneje so v več jezikih izšle nove izdaje klasičnih manifestov, opremljene s komentarji.

Po smrti Z. W. Leeneja (1938) sta Jan Leene in H. Stok Huizer nadaljevala z delom. Pod psevdonimoma Jan van Rijckenborgh in Catharose de Petri sta objavila več knjig in v nekaj desetletjih zgradila mednarodno duhovno šolo.

Med drugo svetovno vojno so okupacijske sile na Nizozemskem šolo prepovedale in morala se je umakniti v ilegalo. Po vojni je skupnost prevzela ime Lectorium Rosicrucianum.

Dediščina katarov

Jan van Rijckenborgh in Catharose de Petri sta leta 1946 v Albiju, enem večjih katarskih središč v južni Franciji, vzpostavila stik z duhovno dediščino starodavnega bratstva katarov, ki je tam živelo pred približno 700 leti. Leta 1954 sta se srečala z Antoninom Gadalom, varuhom katarske dediščine. To srečanje in duhovne izkušnje iz Albija izpred osmih let so bili odločilni za osnovanje Trozveze svetlobe: katarov, grala in rožnega križa.

Lectorium Rosicrucianum kot gnostična duhovna šola

Sprožil se je nov, mogočnejši duhovni impulz, ki je presegal njuno vizijo.

V ospredju je bil gnostični nauk o transfiguraciji, zasnovan na razumevanju človeka kot večplastnega bitja z nesmrtno duhovno iskro, kaljo novega mikrokozmosa (sveta v malem), katerega cilj je vrnitev v prvotni, božanski naravni red. V tem procesu človek premaguje umrljivi svet in omejitve svojega stanja zavesti, ki ga ograjujeta prostor in čas, ter pridobiva duhovni uvid v vzroke smrtnosti v tej naravi. Z doživljanjem prepada med minljivo naravo in prvotno ustvarjalno silo raste tudi njegovo samozavedanje.

Lectorium Rosicrucianum je gnostična duhovna šola. Gnosis je grška beseda in pomeni znanje, védenje. Kakor hitro se človek poda na pot vstajenja duše, se začne preko njegove duhovne iskre, vrtnice, razodevati božansko znanje.

Od leta 1946 se je gnostični impulz razširil po svetu kot del duhovne moči nove vodnarjeve dobe. V več državah so bili za učence rožnega križa in interesente zgrajeni področni in konferenčni centri.

Vsi članki o organizacija šole Lectorium Rosicrucianum
Vsi članki o Lectorium Rosicrucianum