Zanimivo je, da ostaja nekaj tako očitnega, kakor je spol velika skrivnost v medčloveških odnosih. Odnosi med moškim in žensko naj bi bili glavni vzrok trpljenja in veselja, tesnobe in strahu, negotovosti, sreče in nesreče.
Vsebina, ki se ji posvečamo danes, je zelo zapletena. Zato, ker je del nas, poleg tega pa je ne bomo obravnavali z razumskega gledišča. Na splošno sprejemamo dejstvo, da smo moški ali ženska, ker smo se tega naučili v otroštvu, ker to prepoznavamo v vrsti zunanjih oblik, vlog, tem.
Zanimivo je, da ostaja nekaj tako očitnega, kakor je spol (pa čeprav je to monografska tema naše družbe), velika skrivnost v medčloveških odnosih. Odnosi med moškim in žensko naj bi bili glavni vzrok trpljenja in veselja, tesnobe in strahu, negotovosti, sreče in nesreče. Človeško bitje na splošno nezadržno išče družbo, prijatelja ali prijateljico.
Katera sila, kateri magnetizem je, ki nas tako silno privlači, prebuja nenasitno in ne vedno plodno poželenje? Univerzalni nauk govori o zgradbi in nasprotjih komaj zaznavnih teles človekove osebnosti.
Na kratko jih predstavimo. Poleg fizičnega telesa obstajajo še tri: etrsko, astralno in mentalno. Etrsko telo imenujemo tudi življenjsko telo ali etrski dvojnik. Ima enako obliko kakor fizično telo, je le malo širše in večje. Njegova naloga je oživljanje fizičnega telesa, katerega povsem prežema. Povezavo obeh teles lahko primerjamo s spužvo, prepojeno z vodo. Naloga življenjskega ali etrskega telesa je torej oživljanje fizičnega telesa, obenem pa predstavlja tudi kanal za osnovne čutne vtise.
Osnovo fizičnega telesa tvorijo štirje elementi: vodik, kisik, ogljik in dušik, etrsko telo pa sestavljajo štirje etri: mentalni ali zrcalni, svetlobni, življenjski in kemični. Slednji je osnovni eter etrskega telesa.
Tesno je povezan s fizičnimi atomi, ki jih giblje življenjski eter.
Svetlobni eter je povezan s čustvenim, zrcalni pa z miselnim življenjem.
Astralno telo je zelo naelektreno in magnetno. Njegovo delovanje je daljnosežnejše od delovanja etrskega telesa. Je kot oblak v obliki jajca, ki prežema fizično telo. Astralno telo stalno deluje v sistemu jetra-vranica, povezano je tudi s srcem in z glavo. Etrsko ga podpira svetlobni eter in močno se osredotoča na sedem živčnih središč vzdolž hrbtenice, ki jih imenujemo čakre.
Beseda čakra pomeni kolo. Čakre so kot vrtinci, kot elektromagnetna astralna moč, ki prodira v telo na poseben način, zelo drugačen od interkozmičnih in kozmičnih vplivov.
Mentalno telo je telo, ki je pri sodobnem človeku še slabo razvito. Usmerja se na hipotalamus in je kot plamen, ki se dviga iz središča glave. Podpirata ga zrcalni eter, substanca, ki omogoča mentalni odsev, in svetlobni eter, ki sodeluje pri sorodnem razmišljanju in dovoljuje pojav t.im. briljantnih misli. Svetlobni eter daje mišljenju živahnost in občutenje, hkrati pa tudi zmožnosti domišljiji.
Vsako od štirih teles ima prevladujočo polarnost. Telesa so pozitivna ali negativna, privlačijo ali odbijajo. Njih polarnost je različna pri ženskah in pri moških.
Ko govorimo o pozitivnem in negativnem, mislimo na elektromagnetno polarizacijo in ne na moralne vrednote.
Ženska ima pozitivni dve telesi: mentalno in etrsko,
negativni pa astralno in fizično.
Pri moškem je obratno: mentalno in etrsko telo sta negativni, astralno in fizično pa pozitivni.
Kako se odraža polarnost med pozitivnim in negativnim?
Pozitivno vsebuje moč, negativno odpor. Pozitivno izžareva pozunanjenje, v negativnem je ponotranjenje.
Polarnost ženskega fizičnega telesa je torej negativna, zato je ženska zelo potrpežljiva. Pozitivnost moškega fizičnega telesa se kaže v veliko večji moči. Pozitivno izžareva in oplaja, negativno prejema in poraja.
Etrsko telo je obratno polarizirano. Etrsko telo ženske je pozitivno in izžareva. Zato so čuti ženske bolj izostreni in zato ima ženska večjo moč oživljanja.
Astralno telo moškega je pozitivno, kar se odraža v povečanem poželenju.
Ženska ima pozitivno mentalno telo, zaradi česar je njena mentalna dejavnost mnogo intenzivnejša kakor pri moškem.
Zgradba te dvojne, nasprotne polarnosti, v kateri je človek zgolj zasnova, je zelo zapletena. Gre za nadvse natančen mehanizem, ki omogoča usklajeno gibanje navpičnih in vodoravnih sil.
Kratek primer. Mentalna dejavnost moškega, čigar mentalno telo je negativno in torej dovzetno, kaže na splošno večjo odprtost in dojemljivost za abstraktno kakor pri ženski. Negativna mentalna polarnost ima raje počasne mentalne zgradbe in izrazito razmišljanje. Če ta dejavnost pomeni zgolj sprejemanje abstraktnega in če moški ni dojemljiv za pozitivno dejavnost srca, gre za tipičen mentalni vzorec skrajneža, pomembneža, celo prenapeteža.
Če pozitivna mentalna dejavnost ženske ne najde kanala, prilagojenega njeni notranjosti, katere os in središče sta v srcu (ki je pri ženski sprejemljivo, negativno in nosilno), gre za pomanjkanje osredotočanja brez trajnega rezultata.
Med žensko in moškim se lahko zgodi velika usklajenost, ki se odraža v sodelovanju njune medsebojne polarnosti, kar omogoča razvoj njune ustvarjalne in osvobajajoče dejavnosti. Ko se moški in ženska soočita drug z drugim, sta na elektromagnetni ravni, odsevata drug drugega kakor zrcalna slika. Z opazovanjem in nenehnim sodelovanjem lahko vsak pri sebi odkrijeta skrivnostno dejavnost med svojima glavama in srcema.
Tisto, kar zaradi harmoničnega sodelovanja vzpostavi notranji dvogovor med glavo in srcem, hkrati razreši tudi uganko povezanosti z nasprotnim polom.
Srce je svetišče duše, glava je svetišče Duha.
Skrivnosten dvogovor med dušo in Duhom je bil vedno simbolično opisan kot povezava med žensko in moškim. Primerov je nešteto: Izis in Oziris, Adam in Eva, Marija in Jožef itd.
Transfiguracija, alkimična združitev moči duše in Duha, katera omogoči rojstvo novega človeka, nesmrtnega bitja, je opisana kot poroka. Bratstvo rožnega križa je ta proces opisalo v skrivnostni in čudoviti knjigi Alkimična poroka Christiana Rosenkreuza. Sad poroke je večni človek, Hor, Jezus Kristus.
Kronično pomanjkanje tistega, česar zavest ne more zaznati, je bolezen človeštva. Zato človek neuspešno išče svoj par. Nikoli ne more zadovoljiti želje po mikrokozmični dopolnitvi.
Človek ne more razviti duhovnih sposobnosti, če v sebi ne praznuje poroke med dušo in božanskim Duhom. Zato morata oba spola premagati tri velike ovire.
Prva je strast do materialnega imetja. Druga je želja po položaju na tem svetu, kar posledično ustvari povezavo z zunanjim videzom in njegovo podobo. Tretja je iskanje moči.
Gre za tri skušnjave v puščavi življenja. Vsako od njih moramo preseči, če hočemo doseči popolno notranje ravnovesje. Omenjene ovire imajo mentalno, astralno, etrsko in materialno razsežnost, in vsaka od njih je usklajena s štirimi nosilci, ki sestavljajo našo osebnost.
Trojno skušnjavo je treba premagati na štirih različnih ravneh, da bi lahko govorili o DVANAJSTIH notranjih preizkušnjah.
Na prvi stopnji učenja stoji učenec Šole rožnega križa pred mentalno zmago nad svojimi preizkušnjami. Kandidat misterijev se nato na prvi stopnji notranje šole sooči z astralno zmago nad njimi. Ko je astralna preizkušnja premagana, se kandidat znajde pred trojno skušnjavo v etrskem načrtu. In slednjič, transfiguracija mu omogoči dokončno, popolno zmago v fizičnem načrtu.
S štirimi glavnimi stopnjami, z dvigom po spirali, ki vsebuje vse vidike, premaga učenec rožnega križa samega sebe in vse dejavnike iz sveta iluzij ter vstopi v resnično svobodo.
Vstopi v notranji nebesni svet, ki ga zaznamuje popolna nevtralnost do zunanjih pojavov. Polarnosti njegovih nosilcev so našle svoj nasprotni duhovni pol. Duh in duša sta se združila v večni poroki in sad te zveze je nova telesnost, v kateri zavest sicer deluje v telesu, a je osvobojena telesa.
