Prvo poglavje Hermetičnih spisov nosi naslov Pojmander. Gre za pogovor med Hermesom in skrivnostnim bitjem, Pojmandrom.
Prvo poglavje Hermetičnih spisov nosi naslov Pojmander. Gre za pogovor med Hermesom in skrivnostnim bitjem, Pojmandrom.
Prva knjiga: Pojmander in Hermes
1. Ko sem se nekoč poglobil v premišljevanje o bistvenih stvareh in je moj duh šinil v višine, je moje čutno zaznavanje oslabelo kakor pri ljudeh, ki se jih loteva zaspanost zaradi sitosti ali telesne utrujenosti.
2. Zazdelo se mi je, da se je pojavilo ogromno bitje nedoločene oblike, me poklicalo po imenu in mi reklo:
3. »Kaj želiš slišati in videti ter v svojem umu in srcu spoznati in zvedeti?«
4. Vprašal sem: »Kdo si ti?«
5. »Jaz,« pravi, »sem Pojmander; Nous*, bitje, ki obstaja iz samega sebe. Vem, kaj želiš in povsod ti stojim ob strani.«
6. Rekel sem: »Rad bi umel bistvene stvari, razumel njih naravo in spoznal Boga. Kako rad,« sem dodal, »bi slišal o tem!«
7. Odgovoril mi je: »Zapomni si, kaj želiš spoznati, in jaz te bom poučil.«
| Komentar št. 1 in 2: Kaj je bistvo? |
| Besedilo se začne z vrstico, ki pravi, da je Hermes premišljeval o bistvenih stvareh in je njegov duh šinil v višine. (…) Dokazuje idealno in nujno potrebno sodelovanje glave in srca. Srce in glava v svojem medsebojnem učinkovanju določata življenje. (…) Kaj drugega bi radi vedeli in spoznali kot bistvene stvari? In kaj je na začetku najbolj bistveno, kar morate zares vedeti? Resnica vendar, resničnost, ki zadeva vas same, ki je v vas! Če ne spoznate sebe, kako boste lahko doumeli druge, drugega? Pri prvem poskusu spoznavanja zagleda hermetični človek mogočno in čisto svetlobo, ki vzradosti njegovo srce, in v njej spiralno gibanje mlakužne teme, groze in bede v vsej žalosti, trajanju in neizrekljivem kaosu. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 49 in 53 |
8. Ko je to rekel, je spremenil podobo in v trenutku se mi je vse razodelo. Imel sem brezmejno videnje: vse je postalo svetloba, jasna in vesela, in ko sem jo gledal, sem se je vzradostil.
9. Polagoma pa se je prikradla tema in silila navzdol. Nastala je v delu svetlobe, globoka in strašna, uvita kakor kača v vijugaste spirale, kolikor lahko sodim. Potem se je tema spremenila v nekakšno vodeno naravo, ki je bila nedopovedljivo razburkana; od nje se je valil dim kakor od ognja, spremljalo pa ga je neizrekljivo ječanje.
10. Nato se je iz nje zaslišal nerazločen krik, klic brez besed, ki bi ga lahko primerjali z glasom ognja. Vrh narave je iz svetlobe stopila sveta Beseda in se razširila nad njo. Čist, svetel, sijoč in mogočen ogenj je iz vodene narave bruhnil v višine.
11. In ker je bil zrak lahek, je sledil ognjenemu dihu ter se od zemlje in vode povzpel do ognja, tako da se je zdelo, kakor da je obvisel na njem.
12. Zemlja in voda pa sta ostali pomešani sami zase, tako da se ju ni dalo zaznati kot ločeni tvarini. Dih Besede, ki je lebdela nad njima, ju je nenehno premikal.
Sijoče besede
13. »Si razumel,« mi je rekel Pojmandet, »kaj pomeni to videnje?«
14. »Spoznal bom,« sem odvrnil.
15. »Tista svetloba,« pravi »sem jaz, Duh, tvoj Bog, ki sem obstajal, še preden se je iz teme pojavila vodena narava. Svetleča beseda, ki je izšla iz Duha, pa je Božji Sin.«
16. »Kaj to pameni?« vprašam.
17. »Vedi tole: Kar v tebi gleda in posluša, je Gospodova Beseda, Nous pa je Bog Oče, saj nista ločena med sabo, njuna enost je namreč življenje.«
18. »Hvala ti,« sem rekel.
19. »Zdaj usmeri svoje srce k svetlobi in jo spoznaj.«
| Komentar št. 3: Kje biva duh? |
| Svetišče srca je mogočna osnova za Duha, ki naj v njem prebiva. Srce mora biti v vseh svojih vidikih pripravljeno na to vzvišeno stanje. Kjer je srce, pravi Pojmander, tam je življenje. Ko je srce pripravljeno na služenje, boste v njem, Duhu, prepoznali čisto, prvobitno človeško podobo, arhetip svoje človeške biti, prvobitno počelo predzačetka brez konca. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 51 |
20. Po teh besedah mi je dlje časa gledal v oči, tako prodorno, da sem vzdrhtel ob njegovem pogledu.
21. Ko sem spet dvignil glavo, sem v svojem duhu videl, da svetloba obstaja iz neštetih sil, da je postala brezmejen svet, da ogenj oklepa mogočna sila in da je obmiroval, ko ga je ukrotila.
| Komentar št. 4: Kam se obrača svetloba? |
| Božji Sin se razodene v vas. (…) Usmeri svoje srce k svetlobi in jo spoznaj. In ko jo prepoznate, ugledate mogočne in čudovite zmožnosti žive besede v sebi. V srcu zagledate in doživite svetlobo neštetih sil. (…) Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 54 |
Čista prvotna podoba
22. Vse to sem zaradi Pojmandrovih besed razpoznal v videnju. Ker sem bil še ves iz sebe, mi je ponovno spregovoril:
23. »V umu si videl čisti, prvotni človeški pralik, prvobitno počelo Začetka, ki nima konca.« To mi je rekel Pojmander.
24. »Od kod torej,« sem vprašal, »izhajajo prvine narave?«
25. Na to mi je odvrnil: »Iz Božje volje. Potem ko je Bog vase sprejel Besedo in ugledal čisti arhetip sveta, je po tem obrazcu iz prvin lastne biti in iz njega samega rojenih duš ustvaril urejen svet.
26. Bog, Duh, ki je moško-ženske narave, ter izvir življenja in svetlobe, je z Besedo ustvaril drugo duhovno bitje, demiurga. Ta je kot bog ognja iz diha naredil sedem vladarjev, ki v krogih obdajajo zaznavni svet, njihovo vladanje pa se imenuje usoda.
27. Božja Beseda je iz navzdol težečih prvin takoj preskočila navzgor v čisto stvaritev narave ter se združila z demiurgom (saj sta istega bistva).
28. Nižje prvine narave so bile tako prepuščene same sebi, bile so oropane uma in samo še snov.
29. Demiurg, ki skupaj z Besedo obdaja kroge in jih suče, je zavrtel svojo stvaritev in pustil, da se obrača od neskončnega začetka do brezkrajnega konca – začenja se namreč tam, kjer se končuje.
30. Kakor je hotel Duh, je vrtenje iz težkih spodnjih prvin porajalo živa bitja brez razuma (v sebi namreč niso imela Besede); zrak je porajal leteča bitja, voda pa plavajoča.
31. Kakor je hotel Duh, sta se zemlja in voda ločili druga od druge; zemlja je rodila živali, ki jih je nosila v sebi: štirinožce in plazilce, divje in ukročene živali.
