V drugi knjigi Hermetičnih spisov najdemo v vrsticah 1–29 Pojmandrovo pojasnilo Hermesu o živem poznavanju Boga s prošnjo: svet, ki se ti ponuja, opazuj samo preko mene in globoko vase sprejmi njegovo lepoto.
Druga knjiga: Pojmander Hermesu
V drugi knjigi Hermetičnih spisov najdemo v vrsticah 1–29 Pojmandrovo pojasnilo Hermesu o živem poznavanju Boga s prošnjo: svet, ki se ti ponuja, opazuj samo preko mene in globoko vase sprejmi njegovo lepoto.
Bistvo Boga
Tudi v drugem spisu dela Corpus Hermeticum je predstavljen pogovor med Pojmandrom in Hermesom Trismegistom. Njun pogovor zadeva Božje bitje in zlasti vprašanje, kako lahko to bitje in njegovo delo prepoznamo in doumemo. (…) S pojmom “Bog” vedno imenujemo izvor vseh stvari, najvišjo bit, iz katere vse izhaja.
Izvorna gnoza Egipta, 1. del, str. 190?
1. »Torej, bodi tih, o Hermes Trismegist, in si dobro zapomni, kar ti bom povedal. Ne bom se obotavljal tako govoriti, kakor mi bo prihajalo na misel.«
2. »O vesolju in Bogu je bilo veliko povedanega, a mnenja si nasprotujejo, tako da nisem zvedel resnice. Bi mi ti, Gospod to pojasnil? Kajti verjel bom le to, kar mi boš ti razodel.«
3. »Potem poslušaj, moj sin, kako je z Bogom in vesoljem.
4. Bog ustvarja večnost, večnost svet, svet čas, čas pa nastajanje.
5. Božja bit je v dobroti, lepoti, blaženosti in modrosti. Bit večnosti je nespremenljivost, bit sveta red, bit časa sprememba in bit nastajanja življenje in smrt.
6. Delovanje Božje sile se kaže v duhu in duši, delovanje večnosti v trajnosti in nesmrtnosti, delovanje sveta v sosledju vračanja k popolnosti in oddaljevanju od nje, delovanje časa v rasti in propadanju, delovanje nastajanja v lastnosti.
7. Večnost je torej v Bogu, svet v večnosti, čas v svetu, nastajanje pa v času.
8. In medtem ko večnost miruje v Bogu, se svet giblje v večnosti, čas teče v svetu, nastajanje pa v času.
9. Vir vseh stvari je Bog, večnost je bit, svet pa snov.
10. Moč Boga je večnost, delo večnosti je svet, ki ni nikoli nastal, temveč po večnosti vedno nastaja. Zaradi tega tudi nikoli ne bo prešel – kajti večnost je neminljiva – in nič v svetu se ne bo razgubilo, ker ga obdaja večnost.«
| Komentar št. 1: Bog je viden |
| V tem svetu se napačno govori, da je Bog nekaj nespoznavnega, nevidnega. (…) Hermetična modrost nas seznanja, kako naj prepoznamo Boga, ki je izvor vseh stvari; uči nas, kako naj prepoznamo vse njegove lastnosti in delovanja. (…) In tako Bog preveva in napolnjuje vserazodetje. To je večnost, ki je trajnost, neprekinjenost, nespremenljivost. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 192/193/196 |
Vse izhaja iz večnosti
11. »Pripoveduj mi o Božji modrosti! Kaj je Božja modrost?«
12. »Dobrota, lepota, blaženost, vsakršna krepost in večnost.
13. Večnost torej s tem, da prinaša v snov nesmrtnost in trajnost, ustvarja urejenost. Kajti nastajanje snovi je odvisno od večnosti, kakor je večnost odvisna od Boga.
14. Nastajanje in čas obstajata na nebu in na zemlji, sta pa njuni naravi različni: na nebu sta nespremenljiva in neminljiva, na zemlji spremenljiva in minljiva.
15. In duša večnosti je Bog, duša sveta je večnost, duša zemlje je nebo.
16. Bog je v duhu, duh v duši, duša v snovi. Vse to pa biva po večnosti.
17. To veliko telo, v katerem so vsa telesa, je od znotraj napolnjeno in od zunaj obdano z dušo, ki je polna duhovne zavesti in Boga, z dušo, ki oživlja vesolje.
18. Navzven je to veliko in popolno življenje, svet, navznoter vsa živa bitja; zgoraj na nebu vztraja v svoji istosti, spodaj na zemlji pa spremeni, kar nastane.
19. Večnost ohranja ta svet bodisi po tako imenovani usodi ali po previdnosti ali po naravi ali po čemer koli že kdo misli ali bo mislil. Vse to je Bog v svojem delovanju, razodevajoča, aktivna Božja sila.
20. Delovanje Boga je neprekosljiva moč, s katero se ne more primerjati ne človeško ne Božje.
21. Zato, Hermes, nikoli ne imej nič ne tu spodaj ne tam zgoraj za Bogu podobno, kajti potem boš zašel od resnice, nič ni namreč podobno neminljivemu, edinemu Bogu.
22. In ne verjemi, da svojo moč deli s komer koli. Kdo je namreč poleg njega stvarnik življenja, nesmrtnosti in spreminjanja?
23. Kaj drugega lahko počne kot ustvarja? Bog ni nedejaven, ker bi bilo sicer vse nedejavno, vse je namreč polno Boga.
24. Tudi v svetu ni nikjer nedejavnosti in tudi ne v ničemer drugem. Nedejavnost je prazna beseda tako za tistega, ki ustvarja, kot tudi za tisto, kar nastaja.
25. Vse mora nastati, vedno in za vsak prostor ustrezno lastnemu nagnjenju.
26. Kajti stvarnik je v vseh svojih stvaritvah. Ne zadržuje se le v eni od njih in ne ustvarja samo ene izmed njih, temveč ustvarja vse.
27. Ker je nenehno dejavna sila, mu ne zadošča, da je bitja ustvari, temveč zanje tudi skrbi.
28. Skozme opazuj svet ki se ponuja tvojemu pogledu, in globoko dojemi njegovo lepoto: čisto in neminljivo telo je, notranje krepko in mlado in vedno na vrhuncu svoje moči.
29. Oglej si tudi sedem temeljnih svetov, ki so zgrajeni v večnostnem redu in ki vsak s svojim tekom dopolnjujejo večnost. Glej, vse je polno svetlobe, vendar nikjer ni ognja.
| Komentar št. 2: V vsakem atomu so vsebovane vrednote Logosa |
| Božja ljubezen hoče tako ali drugače oblikovati. Zato se iz večnosti razvije svet. (…) Vsak atom nosi v sebi univerzalne večne vrednote Logosa. Iz večnosti torej nastane prostor in v njem prasubstanca, iz katere so nastali zvezdni sistemi in svet. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 196/197 |
Nadaljujte z drugo knjigo hermetičnih spisov: Pojmander Hermesu
