V vrsticah 30–61 sprašuje Hermes Pojmandra o stvarniku vseh stvari, o nesmrtnem in smrtnem bitju, o desni in levi poti.
V vrsticah 30–61 sprašuje Hermes Pojmandra o stvarniku vseh stvari, o nesmrtnem in smrtnem bitju, o desni in levi poti.
30. Kajti ljubezen in združevanje nasprotij ter različnosti sta postala svetloba, ki sije prek razodevajoče sile Boga, stvarnika vsega dobrega, vladarja in kneza celotne urejenosti sedmih svetov.
31. Glej mesec, predhodnika vseh teh svetov, orodje naravne rasti, ki spreminja spodaj ležečo snov.
32. Glej zemljo, središče vesolja, ki je postavljena kot temelj lepega sveta, rednico in oskrbnico vsega, kar na njej živi.
33. Glej, kako velika je množica nesmrtnih in tudi umrljivih bitij in kako si mesec sredi med njimi, nesmrtnimi in umrljivimi, utira svojo pot.
| Komentar št. 3: Je resnična inteligenca enost skupine |
| Vse razodeto je torej veličastna enost skupine, (…) enost prave inteligence v popolni svobodi,je zlati mozaik svobodnih duš, enost svetlobe, enost božanske resničnosti sedmega žarka, enost in resničnost popolne sedmerne svetlobe. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 213 |
34. Vsa bitja so napolnjena z dušo, vsa se gibljejo skladno s svojo naravo; nekatera na nebu, druga na zemlji. Desna se ne gibljejo na levo in leva se ne gibljejo na desno, zgornja se ne gibljejo navzdol in spodnja ne navzgor.
| Komentar št. 4: Desna in leva pot |
| Desna pot je pot pozitivnega, zavestnega življenja, ki išče Boga, pot minevanja jaza, rojevanja duše in končne osvoboditve. Leva pot predstavlja življenje, ki se oddaljuje od Boga, to je pot zablode, utvare in slepote. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 214 |
V vseh živih telesih biva prebujena duša
35. Vsa bitja so ustvarjena, dragi Hermes, in na to te ni potrebno več opozarjati: so namreč telesa, imajo dušo in se gibljejo.
36. Nemogoče pa je, da bi se ta bitja spojila v eno brez nekoga, ki bi jih združil. Tak torej mora obstajati in vsekakor mora biti eden.
37. Ker so gibanja različna in mnogoštevilna, telesa pa niso enaka – vendar je vsem določen enoten sistem hitrosti, ki jih povezuje -, ne more biti dveh ali celo več stvarnikov.
38. Če bi jih bilo več, se ena urejenost ne bi mogla ohranjati, kajti v takih primerih se kot posledica kaže ljubosumje na močnejšega.
39. Razložil ti bom: čeprav bi bil kdo drug stvarnik spremenljivih in umrljivih bitij, bi hrepenel tudi po tem, da ustvari nesmrtna, kakor bi tudi stvarnik nesmrtnih bitij hrepenel po tem, da ustvari umrljiva.
40. Recimo, da bi bila dva stvarnika, toda ena snov in ena duša – kdo izmed njiju bi preskrbel sredstvo za stvarjenje? Če oba, čigav del bi bil večji?
41. Vedi torej, da je vsako živo telo sestavljeno iz snovi in duše – tako nesmrtno bitje kakor tudi umrljivo, razumsko in nerazumsko bitje.
42. Vsa živa telesa so obdarjena z dušo. Kar v sebi nima življenja, je zgolj snov; duša, vzrok življenja, pa ostane v rokah stvarnika. Stvarnik nesmrtnega je torej tudi ustvarjalec življenja. Je on tedaj tudi ustvarjalec drugih živih bitij, tudi umrljivih?
43. Zakaj ne bi moglo to, ki ustvari nesmrtno in nesmrtnost, ustvariti vse, kar pripada življenju?
| Komentar št. 5: Obstaja le eno stvarstvo |
| V najglobljem bistvu je narava ena sama, eno samo kraljestvo. Kot dušni ljudje ne moremo notranje ločevati dveh narav. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 216 |
Stvarnik vseh stvari
44. In očitno je, da obstaja nekdo, ki to ustvarja. Da je on edini, ni potrebno dokazovati. Kajti ena je duša, eno življenje in ena snov.«
45. »Kdo je ta stvarnik?«
46. »Kdo drug, če ne en Bog! Za koga drugega je primerno, da ustvarja bitja z dušo, če ne za samega Boga? Bog je torej eden.
47. Pravzaprav je to smešno: če spoznaš, da obstaja en svet, eno sonce, en mesec in ena božanska narava, kako moreš pomisliti, da je več Bogov?
48. Bog je torej tisti, ki vse ustvari. Kaj je presenetljivega za Boga, da ustvari življenje, dušo, nesmrtnost in spremembo, ko pa tudi ti počneš veliko reči?
49. Gledaš, govoriš, poslušaš, vonjaš, okušaš, čutiš, hodiš, misliš, dihaš. Ni tako, da eden vidi, drugi posluša, tretji govori, ali eden okuša, drugi vonja ali hodi, tretji misli ali diha, temveč je eden, ki vse to počne.
50. Toda tudi te dejavnosti bi bile brez Boga nemogoče. Kakor namreč tudi ti nisi nobeno bitje več, če prenehaš opravljati svoje dejavnosti, tako tudi Bog ni več Bog, če ne opravlja svojih del.
51. In ker je očitno, da nobeno bitje ne more obstajati, če česa ne počne, koliko bolj velja to za Boga!
52. Če namreč obstaja nekaj, česar Bog ne ustvari, je nepopoln. Če pa ni nedejaven in če je popoln, je tudi stvarnik vsega.
53. Če si še malo pozoren, o Hermes, boš zagotovo doumel, da ima Bog le en cilj, in sicer, da prikliče v bivanje vse, kar je v nastajanju, kar je nastalo in kar bo nastalo.
54. To, moj najdražji, je življenje. To je lepota, to je dobrota, to je Bog.
| Komentar št. 6: Abraksas, skrivna ljubezen |
| Kako deluje Božja ljubezen? Različni vidiki sevalnega zakona sestavljajo en sam zakon, višji sevalni red. Ta zakon se imenuje abraksas, ljubezen, univerzalno sonce, skrito v vsem in vseh. Kdor se uglasi z zakonom večne ljubezni, izkuša njegovo blaženost (…) Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 215 |
Življenje je eno v vseh
55. Če pa hočeš vse to razumeti iz lastne izkušnje, opazuj, kaj se dogaja v tebi, ko hočeš ustvarjati. Vendar tvoje ustvarjanje sploh ni enako Božjemu. Bog ne občuti nobenega veselja. Tudi nobenega sodelavca nima.
56. Ker samostojno deluje, vedno biva v svojih delih, in on sam je, kar ustvari; je stvarnik in stvaritev. Če bi bile namreč njegove stvaritve ločene od njega, bi se sesule in neizogibno propadle, ker v sebi ne bi imele življenja.
57. Če pa je vse živo in življenje eno, potem je tudi Bog gotovo eden. In še enkrat: če je vse živo – na nebu in na zemlji – in če je življenje eno za vse, je nastalo po Bogu in je Bog! Vse torej nastane po Bogu in življenje je zveza duha in duše.
58. Smrt pa ni uničenje stvari, ki so bile združene, temveč je samo razpad te zveze.
59. Torej je večnost podoba Boga, svet podoba večnosti, sonce podoba sveta. Človek pa je podoba sonca.
60. Pravijo, da sprememba pomeni smrt zato, ker telo razpade, življenje pa izgine v nevidno.
61. Jaz pa ti pravim, preljubi Hermes, da se bitja, ki na ta način preminejo, zgolj preoblikujejo; del sveta vsak dan postane neviden, vendar nikoli ne razpade.
| Komentar št. 7: Kaj je preobrazba? |
| Hermes pravi spremembi smrt, ker telo razpade in življenje izgine v nevidno. Toda kako čudovito je, da svetloba postane ogenj, in tisto, kar zgori, svetloba! Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 217 |
Nadaljujte z drugo knjigo hermetičnih spisov: Pojmander Hermesu
