Reinkarnacija je del filozofije rožnih križarjev. Z upoštevanjem reinkarnacije se življenje prikazuje z drugačnega zornega kota, po katerem je človek, rojen v ta svet, poln izkušenj in védenja.
Reinkarnacija je del filozofije rožnih križarjev. Z upoštevanjem reinkarnacije se življenje prikazuje z drugačnega zornega kota, po katerem je človek, rojen v ta svet, poln izkušenj in védenja.
Reinkarnacijo se na splošno opredeljuje kot ponovno utelesitev v mesu in krvi, kot ponovno rojstvo duše v novem telesu. Rožnim križarjem pa reinkarnacija predstavlja proces na višji ravni. Znanje o reinkarnaciji je zelo pomembno, saj je povezano z znanjem o možnosti izstopa iz ponavljajočega se kroga rojstva in smrti na tej in na drugi strani sveta.
Kdo ali kaj se utelesi
Gre za bistveno vprašanje. Ne utelesi se zemeljski človek, prav tako ne zemeljska osebnost s svojo zavestjo in naravno dušo. Utelesi se nesmrtno počelo, nesmrtna duhovna zgradba, skrito bitje v umrljivem človeku; mikrokozmos, kot mu pravijo rožni križarji; življenjski sistem, ki nas obdaja. V neštetih utelesitvah se je v tem sistemu nabralo neskončno veliko znanja in izkušenj. Njihov zbirek predstavlja nekakšno doto za osebnost, katera postane del sistema, mikrokozmosa, in nekaj časa živi v njem. Osebnost lahko to dediščino bodisi zanemari ali jo uporabi.
Mikrokozmos lahko zakladnico izkušenj in zrelosti uporabi za temelj, na katerem trenutna osebnost začne svojo pot vrnitve v božanski izvorni svet.
Posledično se mikrokozmos osvobodi novih utelesitev v snovni svet in postane del večnega in nesmrtnega, božanskega življenjskega polja, polja večne kreacije, v katerem se razvoj nadaljuje od moči do moči in od veličastja do veličastja.
Nadaljujte s potovanjem:
9. Izkustvo svetlobe – zgolj mejnik na poti
