Na življenje na Zemlji vplivajo žarčenja in nihanja, na katera se odzivajo tudi ljudje in „plešejo“ po njihovem ritmu. Pred časom pa se je ta vpliv spremenil – z neslutenimi posledicami za človeka in Zemljo.
Na življenje na Zemlji vplivajo žarčenja in nihanja, na katera se odzivajo tudi ljudje in „plešejo“ po njihovem ritmu. Pred časom pa se je ta vpliv spremenil – z neslutenimi posledicami za človeka in Zemljo.
Novejše raziskave in rezultati meritev kažejo, da smo priča velikanskim kozmičnim preobratom, ki se na Zemlji odražajo v mnogih skrajnostih: naraščata število in silovitost potresov, poplav in vulkanskih aktivnosti, rušijo se družbeni ustroji in vrednostni sistemi.
Ti kozmični vplivi, ki jih nekateri raziskovalci pripisujejo vplivom vodnarjeve dobe, tudi v človeku sprožajo posebne odzive. Še zlasti vplivajo na možgane in živčni sistem: vedno več ljudi je vznemirjenih, vse več jih izgublja orientacijo, nekateri se začno nenavadno obnašati.
Pospešeni ritem
Kje so vzroki? Celotno življenje niha v resonanci. Kozmično sevanje je podobno glasbenim vilicam, ki ohranjajo v nihanju vsako živo celico, vsako molekulo, vsak atom. Nemški fizik Winfried Otto Schumann je leta 1952 odkril – skupaj s profesorjem fizike Herbertom L. Königom – po njem imenovano frekvenco. Gre za osnovno frekvenco Zemlje s 7,83 hertzi (Hz). Lahko trdimo, da je Schumannova frekvenca bistveni metronom, ob katerem niha Zemlja v resonanci. To je srčni utrip Zemlje, ki se ujema, kot je odkril König, s frekvenčnim spektrom človeških možganov.
Nekateri raziskovalci domnevajo, da se je od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja Schumannova frekvenca občutno zvišala. Vzrok naj bi bila materija, ki postaja finejša, in to domnevo povezujejo z dematerializacijo.
Finosnovni svet
Dematerializacija se odraža na mnogih področjih. Tako je na primer svet, razvejen na medmrežju (virtualni svet), v bistvu finosnovni, neoprijemljivi svet. Temeljno se je spremenilo tudi delo v zahodnem svetu – produkti postajajo vse manj oprijemljivi. Nekoč se je človek preživljal z ročnim delom v poljedelstvu ali živinoreji, v industrijskem obdobju je proizvajal izdelke. Temu obdobju je sledila je storitvena družba, ki se danes razvija v informacijsko družbo.
Tako se dematerializacija odraža v vidnem svetu. Toda frekvence vodnarjeve dobe prinašajo še druge možnosti. Če se človek v minljivem svetu več ne počuti doma in njegovo srce zahrepeni po Božjem, lahko novi čas uporabi drugače. Zaradi višjih nihanj lahko razvije novo zavest in prodre do prvobitnega, božanskega sveta.
Nova zavest
Če zaznamo možnosti novega časa in se po notranji nuji posvetimo Božjemu, se lahko razvije novo nesmrtno telo duše. Za aktiviranje tega procesa pa moramo spoznati lastno egocentričnost in jo opustiti. Tedaj se lahko zavestno podamo na pot k božanskemu izvoru, ki jo omogočajo vodnarjeva sevanja. Kajti vse snovno živi iz finosnovnega, od koder izhaja tudi vsa razlaga snovnega.
Mnogo ljudi izrablja vodnarjeva sevanja za izpolnitev samega sebe ali za socialno-politično krepitev sveta. Taka prizadevanja utegnejo biti celo dragocena, vemo pa, da popolnosti v tem svetu trajno ne bo. Ta svet je zgrajen iz dobrega in zla, ki se nenehno bojujeta med sabo. Šele ko se naveličamo vzponov in padcev, se lahko obrnemo navznoter in ponovno stopimo na pot k Božjemu. V sozvočju z novimi kozmičnimi sevanji lahko izpeljemo samorevolucijo in nato na novi osnovi delujemo tudi navzven.
Novo nebo in nova zemlja
Kozmični impulzi silijo človeštvo k temeljnemu obratu, k preobratu celotnega bitja in s tem ponovnemu navezovanju na božanski svet. Izhodišče leži v božanskem prabistvu, v srcu. Če človek odkrije vhodna vrata v drugi svet in se jim posveti, če ubere pot popolnega obrata in spremembe ter tako v sebi zgradi novega človeka z novimi lastnostmi, se uglasi s svojo najglobljo bitjo.
Tedaj uzre „novo nebo in novo zemljo“, kakor beremo v Svetem pismu. Tam živi novi človek z božanskimi lastnostmi: nesmrten, neomejen, vsezavedajoč – je eno z Bogom in vendar posamezen, je eno z vsemi drugimi in vendar povsem usmerjen na lastno izvorno nalogo v univerzalnem dogajanju.
