Misterij grala že stoletja dolgo vznemirja človeštvo. Nekateri omenjajo kelih ali posodo, drugi domnevajo, da gre za krvno linijo, ki poteka vse do domnevnih Jezusovih potomcev. Le kaj žene človeka, da neprestano išče resnico v ozadju tega mita?
Misterij grala že stoletja dolgo vznemirja človeštvo. Nekateri omenjajo kelih ali posodo, drugi domnevajo, da gre za krvno linijo, ki poteka vse do domnevnih Jezusovih potomcev. Le kaj žene človeka, da neprestano išče resnico v ozadju tega mita?
Duhovno usmerjeni človek mora za mitičnimi podobami razvozlati duhovno sporočilo in ga uporabiti na lastni notranji poti. Takšen je tudi namen pričujoče serije člankov.
Ključ, ki odpira misterij grala, je skrit v vprašanju
Različne legende o gralu pravijo, da je bil vitez Parceval ob svojem prvem obisku gralovega gradu nepripravljen in ni razumel, s čim se je soočil. Zavrnili so ga s posmehom, ker ni postavil odločilnega vprašanja. Šele ko je po mnogih blodnjah in preizkušnjah dozorel in gralov grad drugič obiskal, je zmogel odločilno vprašanje: Kralj, zakaj trpiš? Z duhovnega gledišča in brez romantike, ki preveva legende, lahko rečemo, da so gralov grad obiskali že mnogi iskalci in niso razumeli položaja in tudi ne postavili odločilnega vprašanja.
V življenju so trenutki, ko se nenadoma pojavi boleče vprašanje o smislu in cilju bivanja – tudi takrat, ko je na zunaj vse v najlepšem redu. Nekaj je v človeškem bitju, kar trpi in ugotavlja: To vendar ne more biti vse. Ponavadi si v trenutkih spraševanja rečemo, da je bolje ne razmišljati o tej temi. Zato si ne postavimo odločilnega vprašanja, kaj je tisto, kar trpi. Zakaj hrepenenje človeku nikoli ne da miru, tudi ne takrat, ko mu gre dobro?
Misterij grala se skriva ravno v tem odločilnem vprašanju; v njem leži ključ, ki odpira gralov grad. V seriji člankov bomo ta misterij podrobneje raziskali, najprej pa spregovorimo o najstarejšem gralovem mitu.
Gral v spisih Hermesa Trismegista
Motivu grala lahko sledimo vse do starega Egipta. Tako v Sedmem spisu (v 8. in 9. vrstici) Hermesa Trismegista zasledimo:
“Poslal je (Bog) veliko, s silami duha napolnjeno mešalno posodo, in naročil glasniku, naj sporoči človeškim srcem: Potopite se v posodo, duše, ki to zmorete, ki verjamete in upate, da se boste dvignile k njemu, ki jo je poslal; ve, ki veste, čemu vas je ustvaril.
Tisti, ki so prisluhnili sporočilu, so se potopili v sile duha in one so jih očistile; postali so deležni gnoze, živega spoznanja Boga, in, ker so sprejeli duha, popolni ljudje.“
Sveti gral se v hermetičnih spisih kaže kot ponujena roka Boga, kot sveta posoda, ki se nahaja med Bogom in človekom. V to posodo se izliva Božja svetlobna moč in iz nje se hranijo ljudje z neminljivo, duhovno hrano.
Napačne ali pravilne interpretacije
Hermetična interpretacija grala se je ohranila od predkrščanskega obdobja, preko ljubezenskih pesnikov srednjega veka vse do danes. O gralu govorijo stara izročila trubadurjev (kot so Chretien de Troyes, Robert de Boron in Wolfram von Eschenbach), o njem so napisane številne knjige. Skladatelj Richard Wagner je motiv grala nanovo interpretiral in ga s svojima operama Parsifal in Lohengrin ohranil v kulturi 20. stoletja. Gral vznemirja tudi filmsko umetnost. Pogosto so njene interpretacije zelo senzacinalne, med njimi zadnja Da Vincijeva šifra, ki gral razumeva kot osebo iz mesa in krvi, kot mlado žensko iz Jezusovega potomstva. Je to razumevanje pravilno ali napačno?
Troje ravni interpretacije
Ne gre za razpravo o pravilnosti ali nepravilnosti. Pri legendah in svetih spisih gre za različne ravni razumevanja. Vsakdo najde tisto razlago, ki se ujema z njegovim stanjem zavesti.
V grobem lahko razdelimo razumevanje na tri ravni:
1. po osebnosti
2. po duši
3. po duhu
Hermes Trismegist pravi: Kakor zgoraj, tako spodaj. Torej se duhovna resničnost odslikuje v duševnem in telesnem, in nasprotno: snovni simbol, kakršen je gral, ima ustreznika v duševnem in duhovnem. Goethe razmišlja: Vse zemeljsko je le prispodoba.
Gral – magični predmet?
Bili so časi, ko zastor med snovnim in finosnovnim svetom ni bil tako tesen, kot je danes. Zgodilo se je, da so bili snovni predmeti začasno napolnjeni s posebnimi močmi. Tako so ljudje navzven lahko doživeli tisto, kar bi se moralo z njimi dogajati navznoter.
Danes, v eri induvidualizacije in prevzemanja lastne odgovornosti, v vodnarjevi dobi, ta stara magija ne deluje več. Vodi celo v zmoto, če pričakujemo odrešitev od nekega magičnega predmeta ali osebe, naj bo to magična posoda ali oseba izjemnega rodu.
Danes mora človek spoznati in razumeti, da je sam poklican za iskalca grala in da mora grala uresničiti v sebi, da bi lahko vstopil v višje življenje, v novo stanje zavesti.
____________________
(1) Zgodba o gralu Chretiena de Troyesa (1180)*
(2) Jan van Rijckenborgh: Izvorna gnoza Egipta, 2.del, 19. poglavje
*Perceval ali Zgodba o gralu je zadnji od petih Chretienovih romanov in je ostal nedokončan. Nastal je konec 12. stoletja (med letoma 1175 in 1190, najverjetneje okoli leta 1180).
____________________
Berite nadaljevanje:
Misterij svetega grala, 2. del:
Gralov grad, iskalec grala in drugi skrivnostni liki
Misterij svetega grala, 3. del:
Puščavnik, zadnja preizkušnja in vrnitev kopja
