Svobodni let ptice uteleša obljubo, da se lahko tudi mi dvignemo v širjave in višave neba, se rešimo vseh vezi in se usmerimo k Duhu. Tudi naše hrepenenje raste z vsakim zamahom peruti glasa duše v nas
Ptica že od nekdaj simbolizira dušo.
Kako primerna je ta podoba!
Če opazujemo lahkotnost ptice, ko se dviga v zrak in leti v nebo, kako skladno se giblje, se nenadoma spusti, zastane in se spet dvigne, da bi se z nežnimi zamahi kril obrnila k nebu; kako sledi notranjemu zakonu in se približuje cilju v neskončni daljavi, se lahko pojavi prastara želja, da bi se tudi sami rešili teže Zemlje.
Svobodni let ptice uteleša obljubo, da se lahko tudi mi dvignemo v širjave in višave neba, se rešimo vseh vezi in se usmerimo k Duhu.
Kako pogosto gledamo ptice in dovolimo svojemu srcu,
da skupaj z njimi poleti v lahkotnem loku. Lepota ptice v letu nas dvigne iz teže bivanja, dokler spet ne izgine izpred naših oči.
Ko od daleč slišimo klic ptice, nam hrepenenje podari krila in budnost, telo se napne. Vidimo, s kolikšno gotovostjo sledijo svoji poti, kako lahkotno, samoumevno in skladno se gibljejo v istem ritmu. Kot eno telo jadrajo prek neskončnih širjav, zapuščajo staro življenje, da bi prišle do cilja. Kako mogočna želja je v njih, da se odpravijo na takšno pot in za sabo pustijo vse, kar tako dobro poznajo!
Tudi naše hrepenenje raste z vsakim zamahom peruti glasa duše v nas, ki nam pripoveduje o neznanih prostorih, o drugih dimenzijah, v katere naša zavest še ne more vstopiti.
Poje nam svojo pesem daljav, lepote in ljubezni.
In čim jasneje zveni njena pesem, bolj se zavedamo meja svoje biti, končnosti svojega naravnega bitja, omejenosti lastnega jaza.
Dokler ne prispemo do prelomnice, do zavestnega preboja.
Kot ptice takrat vemo, da je prišel čas slovesa. Kot one se odpravimo tja, kjer se zbira skupina somišljenikov.
Skupaj zapustimo staro življenje in se posvetimo dušni ptici v sebi. Povsem ji zaupamo, da nas vodi. Ponesla nas bo nad vsemi čermi.
Naše hrepenenje se sedaj jasno zaveda cilja.
Vsi prispevamo svoje moči in sposobnosti, šibkejši pa lahko gredo z nami v zavetrju skupine, dokler ne bodo tudi sami dovolj močni.Vključeni v dinamiko skupne usmeritve in ureditve, ki nas varuje, lahko premagamo vse ovire, ki nas čakajo na dolgem potovanju.
V neskončnem veselju, ker smo del toka ljubezni, kot skupina sledimo svoji poklicanosti vse do najvišjega cilja.
