Izgovorjena beseda ima zmeraj magičen vpliv, ki ga določata moč in vibracija, s katerima je bila izgovorjena. Besede delujejo. Toda preden lahko zares govorimo, moramo najprej utihniti in poslušati.
Glas lahko poje in grmi, lahko reže kakor kovina, žvenketa kakor steklo in boža kakor topla roka. Človeku je bila dana ustvarjalna sila in prizadeva si, da jo udejanji: to je moč besede, ki jo prenaša glas.
Izgovorjena beseda ima zmeraj magičen vpliv, ki ga določata moč in vibracija, s katerima je bila izgovorjena.
Ko govorimo, naš glas pogosto bolj odzvanja kakor izgovorjene besede in včasih je zvok glasu povsem drugačen od vsebine povedanega.
Besede so lahko prenašalke nečesa, kar dojamemo, ali nečesa, česar ne dojamemo in kar stoji zunaj spoznanja besede same.
Besede so kakor obleka okoli telesa ali kakor oblika okoli vsebine.
Tako z govorom pogosto sporočamo tudi o napetostih, s katerimi zavajamo druge in jih potem lahko uporabimo za lastne namene. Besede delujejo.
Sila, ki je ustvarila celotno stvarstvo, je v svojem razodetju označena kot Logos ali Beseda.
V današnjem stanju smo zelo daleč od izgovarjanja pravih ustvarjalnih besed začetka. Ljudje našega časa se globokega pomena govorjenja in poslušanja ne zavedamo več.
Kajti preden lahko zares govorimo, moramo najprej poslušati, in da bi lahko poslušali, moramo utihniti in prisluhniti.
Kje in kako je to mogoče?
Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi.
Zgornji navedek pove, da se sila, ki ni od te narave, postavi v sredino, kakor hitro se skupina ozaveščenih zbere v Njegovem imenu. Na voljo jim je sila, s katero lahko gore premikajo. On, Kristus, ki se postavi v sredino, služi svetu in človeštvu ter se pridruži zbranim, da lahko prinašajo plodove.
Če se srce odpre glasu notranjega védenja, glasu, ki govori jezik vrtnice srca, se prebudi zavest duše, in ustvarjalna sila, vrojena v vsakega človeka, se lahko vzpne k prvobitni besedi.
V svojem malem svetu lahko začnemo tako, da govor opazujemo, motrimo kot srečanje. Ne le srečanje z besedo, marveč tudi preko besede, tako da v srečanju zagledamo življenje, duha in dušo ter jih oživljene ponudimo naprej. Tedaj v ozadju naših besed zaniha – ljubezen.
