Duhovno osvobojeni človek pozna zakon božanske ljubezni. Slednji od njega pričakuje, da vzdržuje stik z drugimi ljudmi in jim pomaga na njihovi poti posvetitve in razsvetljenja. Njegova noga stoji trdno na tleh.
Duhovno osvobojeni človek pozna zakon božanske ljubezni. Slednji od njega pričakuje, da vzdržuje stik z drugimi ljudmi in jim pomaga na njihovi poti posvetitve in razsvetljenja. Njegova noga stoji trdno na tleh.
Jezus Kristus se je odpovedal zagotovljeni slavi in pomagal svojim bratom in sestram. Tako delajo bodisatve v budizmu: odpovejo se nirvani, vstopu v svetlobo, da bi ostali povezani z ljudmi in jim pomagali. To je krščansko načelo. Osvobojeni človek sledi temu zakonu, saj mu je zavezan. Postane služabnik, a ga drugi ne prepoznajo.
Ne obstaja višja žrtev od te, ima pa neznanski vpliv na naš planet. Ponuja vpogled v vzroke mnogih vsakodnevnih dogodkov, ki jim ne moremo odkriti globljega ozadja. Življenje na vzvišeni stopnji bivanja in zmožnost uporabe razsvetljene zavesti pomenita intenzivno elektromagnetno spremembo atmosfere.
Pospešeno se začno prebujati množice ljudi. Tisti, ki vstopijo v proces osvobajanja, sodelujejo v alkimični spremembi življenjskih pogojev na Zemlji. S procesom alkimične spremembe je usklajeno tudi delo misterijske šole rožnega križa. Iz najbolj notranjega noč in dan priteka na človeštvo tok ljubezni in moči.
Korak za druge
Celotni proces čiščenja, posvetitve, razsvetljenja in osvoboditve lahko opazujemo v naravi: seme leži v rodovitnem naročju zemlje in čaka, da vzklije.
Posvetitev ustreza razodetju načrta, ki leži v semenu, razsvetljenje lahko primerjamo s cvetenjem, osvoboditev pa sadu, ki vsebuje seme za novo rast.
Osvobojeni tako postane služabnik. Predstavlja korak za druge na poti v področje najbolj notranjega. Je kakor skrivnostna podoba Christiana Rosenkreuza, ki služi kot vratar, kot nevidni služabnik.
